Zechariah 4

4. Poglavje

1In angel, ki je govoril z menoj, se je vrnil in me je zbudil kakor človeka, ki se prebudi. 2In mi reče: Kaj vidiš? Rečem: Vidim, glej, svečnik ves iz zlata in oljenko njegovo vrhu njega in sedem svetilnic njegovih na njem in sedem cevi do svetilnic, ki so ob vrhu njegovem; 3in dve oljki zraven njega, ena ob desni strani oljenke in druga ob levi plati njeni. 4In izpregovorim in rečem angelu, ki je govoril z menoj: Kaj so ti, gospod moj? 5In angel, ki je govoril z menoj, odgovori in reče: Ne veš li, kaj so ti? In rečem: Ne, gospod moj! 6Tedaj odgovori in mi reče: To je beseda Gospodova Zerubabelu: Ne z vojsko, ne z močjo, ampak po mojem duhu, pravi Gospod nad vojskami. 7Kdo si ti, velika gora, pred Zerubabelom? v ravnino bodeš! In on prinese vrhnji kamen z glasnim vpitjem: Milost, milost njemu! 8Še mi je prišla beseda Gospodova, govoreč: 9Roke Zerubabelove so položile temelj tej hiši in njegovega roke jo dodelajo; in spoznaš, da me je poslal k vam Gospod nad vojskami. 10Kajti kdo zaničuje dan malih začetkov? ko vendar z veseljem gledajo navpičnik v roki Zerubabelovi oni sedmeri: ki so oči Gospodove, ki letajo po vsej zemlji. 11In izpregovorim ter mu rečem: Kaj sta ti dve oljki ob desni strani svečnika in ob levi njegovi? 12In izpregovorim v drugič in mu rečem: Kaj sta ti dve oljkovi mladici, ki sta poleg tistih dveh zlatih cevi, ki izlivata zlato olje iz sebe? 13In mi odgovori in reče: Ali ne veš, kaj sta? [4:14] In rečem: Ne, gospod moj! 14[4:15] Nato reče: To sta dva sinova olja,
Ali: dva maziljenca. (Glej Raz 11,4.
,
b ki stojita pri Gospodarju vse zemlje.
Copyright information for SloChraska